Uhhhh, kje in kako naj začnem? Niti mislila si nisem, da je pisati o sebi tako zahtevna naloga. Že par dni v mislih sestavljam tekst, ki bi bil dovolj zanimiv za vse vas, ki boste obiskali spletno stran, na kateri poteka akcija »BETmobil z Nasmehom«. Misli kar preskakujejo ena drugo in spet se mi zdi, da bo na koncu moje pisanje romalo v koš z enostavnim klikom na tipko »delete«.
Pa ne sme, si ponavljam… Ne sme, ker sem končno zbrala toliko volje in poguma, da nekaj ukrenem na področju, ki me že kar nekaj časa okupira.
Imeti avto… Biti popolnoma neodvisna in samostojna… Sesti za volan in se odpeljati… Na morje naprimer – ena izmed mojih večnih ljubezni. Na zdravniški pregled v Ljubljano. Koncert. Na obisk svojcem v rojstni kraj. Na tarok turnir. Kamorkoli! Za vse vrste prevoza venomer prosim prijatelje. Na srečo so mi vedno šli na roko, a kljub temu , lasten prevoz, neodvisnost, občutek, da nikogar ne nadlegujem, kamorkoli, kadarkoli… uhhhhhhhhhhh, kako si želim tega.
Zakaj »BETmobil z Nasmehom«? Na spletni strani http://e-mesto.si/portal/ se med drugim nahaja tudi igra tarok. Tam imam vzdevek betounova (večina me kliče bet), in v prijateljičini glavi se je porodila ideja o takšnem nazivu celotne akcije. Seveda sem ga z veseljem sprejela! Ker pa sem se po dolgem premišljevanju odločila za avto KIA cee’d karavan, v Kranju pa je avtohiša Nasmeh d.o.o., ki se ukvarja s prodajo in servisiranjem točno te znamke avtomobilov (svoj avto bom seveda naročila prav tam), sem v ime akcije, z dovoljenjem lastnika, dodala še njih.
Takoimenovane »tehnične« stvari o meni boste izvedeli, če kliknete na zavihek klik pod rubriko »…prošnji za pomoč«, ki se nahaja na desni strani ekrana. Ne bom vas še tukaj utrujala s tem. Odkod in kdo sem, večina ljudi na taroku že ve. Moram poudariti, da brez teh krasnih ljudi in njihove vsestranske podpore te akcije ne bi bilo. Verjetno se večina njih niti ne zaveda, da so mi ne vem kolikokrat, v zame težkih trenutkih, stali ob strani. Že s samim vstopom v moje življenje, s smehom, ki so mi ga privabljali na obraz. Vedno znova. Samo hvala bi vam rada rekla. Hvala, ker ste me sprejeli medse in ker ste taki, kot ste!
Potem so tu še prijatelji. Ni jih veliko, ampak tisti, ki so, so za vedno. Zase upam reči, da sem večni optimist, da sem oseba polna pozitivne življenjske energije in da le-to vedno poskušam prenesti na ljudi okoli sebe. S tem verjetno v svojo bližino privabljam podobne osebe. Seveda imam tudi svoje slabe dni – le kdo jih nima? A ob takšnih trenutkih se večinoma umaknem, skrijem v mišjo luknjo, ker enostavno ne prenesem same sebe. K sreči ta moja samota nikoli ne traja predolgo. In k sreči, ljudje, ki so mi blizu, to popolnoma razumejo in mirno počakajo, da spet priplezam na plan. Hvala tudi vam! (ponavljam se, ane J)
Že kot otrok sem raje kot raznorazne punčke imela žogo. Kasneje, v osnovni šoli sem bila dosti športno aktivna (namizni tenis, sedeča odbojka, celo smučanje). Žal sem potem, ko sem odšla na šolanje v rojstni kraj, šport povsem opustila, ker v takratni BiH ni bilo možnosti za to. Ko sem leta 1991 prišla nazaj v Slovenijo, sem si na začetku vsaj prizadevala zopet začutiti slast športa in vsega lepega, kar on s seboj prinaša prinaša. Nekajkrat sem se želela spet vklopiti v kake športne aktivnosti, pa so se, žal, treningi večinoma odvijali v Ljubljani in kaj kmalu sem zadeve opustila, ker je zmeraj bil problem prevoz!
Kakšna sreča, da sem letos spoznala boccio ali v prevodu: dvoransko balinanje! Letošnje poletje, v času, ko sem bila v Zrečah, me je ta igra preprosto prevzela. Najlepše od vsega je seveda to, da so me ljudje, ki so začeli trenirati že davno pred menoj, sprejeli, da so me z veseljem povabili v svoj team. Ker je večina njih z obale, zame sobotni treningi z njimi žal ne pridejo v poštev. Sedaj smo v fazi dogovorov za začetek treningov na Gorenjskem, a preden se to udejani… O raznoraznih tekmovanjih, ki me (vsaj upam) še čakajo, niti ne bom govorila.
Skratka, boccia je vsekakor še ena stvar več, zaradi katere si tako zelo želim imeti avto!
Verjamem v dobro v ljudeh. In verjamem, da mi bo uspelo. Morda pa bom nekega dne lahko tudi jaz na kakršenkoli način pomagala komu izmed vas, ki to berete.
Hvala vsem, ki me podpirate in verjamete vame.
Alma